Bruselj
Evropski parlament

Rue Wiertz 60  
B-1047 Bruselj
pisarna ASP 04F347
tel.: 32(0)2 28 45818
faks: 32(0)2 28 49818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Strasbourg
Evropski parlament

Avenue du Président Robert Schuman 1
CS 91024,
F-67070 Strasbourg Cedex
pisarna T05061
tel.: 33(0)3 88 1 75818
faks: 33(0)3 88 1 79818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Slovenija
Pisarna evropskega poslanca v Sloveniji

Dunajska 156
1000 Ljubljana
tel.: 386 (0)59 046 540
faks: 386 (0)59 046 541
pisarna(at)igorsoltes.eu

Sledi nam

Dr. Šoltes s kolegoma Tanjo Fajon in Francijem Bogovičem izrazil zaskrbljenost glede zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito iz Turčije

2.3.2018

Poslanci Evropskega parlamenta dr. Igor Šoltes, Tanja Fajon in Franci Bogovič so danes, 2. 3. 2018 sporočili, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov glede nekaterih zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito iz Turčije, ki so v Slovenijo pribežali zaradi hudih osebnih groženj in možnosti aretacij, ki jim v Turčiji grozijo zaradi njihovega sodelovanja oziroma članstva v gibanju Fethullaha Gülena.

Iz poročanja medijev je moč razbrati, da gre za vsaj tri turške družine, ki so jim bile prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji zavrnjene februarja letos, s čimer jim tako grozi izgon v Turčijo. Osebno se je na evropska poslanca dr. Šoltesa in Tanjo Fajon in hkrati še na nekatere druge poslance Evropskega parlamenta obrnila ena izmed družin, preko socialnih medijev pa je zadeva dobila tudi evropski odmev.

Ministrstvo za notranje zadeve je kot pristojni organ zavrnitev prošnje za azil utemeljilo na mnenju, da prosilci za azil niso dovolj prepričljivo dokazali, da bi bili v primeru vrnitve v Turčijo preganjani ali da bi lahko utrpeli resno škodo na podlagi zakona o mednarodni zaščiti. S tem v zvezi je seveda zelo pomembno, kako ministrstvo obravnava dokazna merila pri ocenjevanju, ali prosilcem grozi preganjanje ali resna škoda ali ne.

Skrb vzbujajoč je tudi odziv ministrstva za STA, v katerem pojasnjujejo, da je bila Turčija z odlokom Vlade RS februarja 2016 določena kot varna izvorna država, da pa se ta koncept ne uporabi, če lahko prosilec, turški državljan, izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država zanj ni varna izvorna država.

Poslanci Evropskega parlamenta opozarjajo, da so se razmere v Turčiji po neuspelem državnem udaru julija leta 2016 močno zaostrile in silovito poslabšale varnostno situacijo v državi. Morebitna uporaba odloka Vlade RS in vrnitev prosilcev v državo izvora bi lahko v tem primeru zaradi spremenjenih okoliščin predstavljala hudo kršitev evropskega in mednarodnega prava ter načela nevračanja, ki je na podlagi pravne prakse Sodišča za človekove pravice absolutno prepovedana.

Statistične primerjave glede dodeljevanja mednarodne zaščite tudi sicer kažejo Slovenijo kot državo, v kateri je takšno zaščito izjemno težko dobiti, prav tako se Slovenija ne odloča za prožnejšo uporabo tega instituta, čeprav to pravico ima.

Zaradi občutnega zmanjšanja demokracije, vladavine prava ter svobode medijev se je Evropski parlament novembra 2016 z veliko večino glasov zavzel za zamrznitev pogajanj za članstvo Turčije v Evropski uniji, so še spomnili.

Slika je simbolična. Vir: žurnal24.si