Bruselj
Evropski parlament

Rue Wiertz 60  
B-1047 Bruselj
pisarna ASP 04F347
tel.: 32(0)2 28 45818
faks: 32(0)2 28 49818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Strasbourg
Evropski parlament

Avenue du Président Robert Schuman 1
CS 91024,
F-67070 Strasbourg Cedex
pisarna T05061
tel.: 33(0)3 88 1 75818
faks: 33(0)3 88 1 79818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Slovenija
Pisarna evropskega poslanca v Sloveniji

Trg OF 13
1000 Ljubljana
tel.: 386 (0)59 046 540
faks: 386 (0)59 046 541
pisarna(at)igorsoltes.eu

Sledi nam

Dr. Šoltes v Studiu ob 17-ih o aktualnih političnih vprašanjih držav Zahodnega Balkana

30.3.2018

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je bil v petek, 30. 3. 2018 na prvem programu Radia Slovenija gost oddaje Studio ob 17-ih, ki je bila posvečena aktualnim političnim vprašanjem v državah Zahodnega Balkana. V oddaji, ki jo je vodil Marjan Vešligaj, je sodeloval še profesor dr. Damir Josipovič iz Inštituta za narodnostna vprašanja, iz Beograda pa se je oglasil dopisnik Boštjan Anžin.

Sogovorniki so sprva pozornost namenili tematiki reševanja makedonsko-grškega spora glede imena makedonske države. Dr. Šoltes je na vprašanje, kakšna je praksa poimenovanja Makedonije na sejah Evropskega parlamenta dejal: »Zdi se, da imajo Grki neformalno dogovorjeno pravilo, da vsakič, ko kdo od poslancev izreče besedo Makedonija, ugovarjajo ali zahtevajo repliko. Ko sem vodil opazovalno misijo Evropskega parlamenta na volitvah v Makedoniji in smo na koncu pisali skupno izjavo, smo največ časa porabili prav za poimenovanje države,« je dodal. Diskusija o imenu se v zadnjem času stopnjuje, se pa je že v preteklih letih pojavljala kot izziv. Vzniknilo je tudi ime Nova Makedonija, pa žal ni prišlo do dokončnega dogovora. Pri spreminjanju imena vladajoča stranka ni enakega mnenja kot opozicija, oboji pa seveda kujejo politični kapital. Dogovor o imenu zato ni tako blizu, je bil mnenja dr. Šoltes, saj se bo gotovo pojavila še kakšna nova različica.

Glede vprašanja, kaj se bo zgodilo, če Makedonija ostane zunaj EU, je spomnil, da je za države Zahodnega Balkana predsednik Evropske komisije Juncker leta 2014 v otvoritvenem nagovoru zelo decidirano dejal, da širitve ne bo. »Februarja letos pa je predstavil strateški dokument EU-Zahodni Balkan, kjer je bila izpostavljena povsem nova, širitvi naklonjena retorika. Hitri priključitveni ciklus resda ne bo mogoč brez izpolnitve številnih pogojev, predvsem brez urejenih medsosedskih odnosov, a vendarle je širitvena retorika sedaj povsem drugačna,« je spomnil dr. Šoltes.

Dr. Josipovič je dejal, da je zanimivo spremljati predvsem popisne podatke, ki pa so praktično nedostopni, saj so »najnovejši« iz leta 2002. Za leto 2025 je po podatkih Združenih narodov napovedano, da bo Makedonija izgubila od 250.000 do 300.000 prebivalcev.

V nadaljevanju so spregovorili tudi o vprašanjih širitve Evropske unije na območje Zahodnega Balkana, o posledicah nedavnega incidenta na severu Kosova in določitvi meje med Kosovom in Črno goro v luči nedavne ratifikacije sporazuma. »Evropska unija ima zelo pomembno vlogo, saj je pokrovitelj povezujočega bruseljskega dialoga Beograd-Priština. Brez tega dialoga bi bila situacija gotovo še bolj zaostrena. V zadnjih tednih se je Kosovo intenzivno pripravljalo na ratifikacijo meje s Črno goro, kar je eden od pomembnih pogojev za vizumsko liberalizacijo, ki je namenjena ljudem, da lahko prosto potujejo. Kar se je zgodilo v Mitrovici, je časovno težko razumeti kot naključje. Po potrditvi demarkacije meje se je zgodilo nasilje, ki ga je treba obsoditi. Akcija razglasitve skupnosti srbskih občin ne vodi v miroljubni dialog, tudi zato je visoka predstavnica EU Mogherinijeva odpotovala v Beograd, kjer se je skušalo zaustaviti protiukrepe. Miriti je treba strasti in nadaljevati dialog, sicer se varnostna situacija lahko zaostri tudi širše,« je dr. Šoltes pojasnil nastalo situacijo in razvoj dogajanj na Kosovu. Države Zahodnega Balkana niso brez prstnih odtisov velikih igralcev, ki skušajo stabilizirati ali destabilizirati regijo. Evropska unija pa ima včasih težave pri poenotenju zunanje politike, je še spomnil.

Na vprašanje, kaj če ne pride do dogovora o imenu Makedonije, in ali ima EU še kakšen scenarij za področje Zahodnega Balkana, je dr. Šoltes odgovoril, da če EU kaj zna pisati, so to scenariji, problem pa je vsebina, ali so torej ti scenariji realni in uresničljivi. Kar nekaj primerov je, ko so se vprašanja reševala na podlagi zavezujočih dogovorov, pa se ena stran ni strinjala. Škoda je vztrajati na iluziji, da se bo premik zgodil, če obe strani dogovor zavračata, je zaključil svoj pogled na aktualno dogajanje v tej regiji.

Celotna oddaja

Voditelj Marjan Vešligaj in dr. Šoltes o aktualnem dogajanju v Makedoniji.
Z leve: dr. Josipovič, voditelj Vešligaj in dr. Šoltes.
Dr. Šoltes je spregovoril tudi o razmerah na Kosovu.