Bruselj
Evropski parlament

Rue Wiertz 60  
B-1047 Bruselj
pisarna ASP 04F347
tel.: 32(0)2 28 45818
faks: 32(0)2 28 49818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Strasbourg
Evropski parlament

Avenue du Président Robert Schuman 1
CS 91024,
F-67070 Strasbourg Cedex
pisarna T05061
tel.: 33(0)3 88 1 75818
faks: 33(0)3 88 1 79818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Slovenija
Pisarna evropskega poslanca v Sloveniji

Trg OF 13
1000 Ljubljana
tel.: 386 (0)59 046 540
faks: 386 (0)59 046 541
pisarna(at)igorsoltes.eu

Sledi nam

V oddaji KODA o perečem problemu zavržene hrane

4.12.2017

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je bil v torek, 5. 12. 2017 gost oddaje KODA na prvem programu Televizije Slovenija, v kateri so z voditeljema Rokom Kuželom in Ines Kočar spregovorili o perečem problemu zavržene hrane. December je namreč tradicionalno mesec, v katerem se žal zavrže še več hrane, kot sicer. Gostje v studiu so bile poleg dr. Šoltesa glavna inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo dr. Saša Dragar Milanovič, predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik, ter predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo.
 
Dr. Igor Šoltes je dejal, da »smo vse prepogosto potrošniško orientirana družba, kjer posameznik kupuje mnogotere stvari, ki jih sploh ne potrebuje, namesto da bi se več posvečali ponovni uporabi ter popravilom. Mnogo stvari nato zavržemo, žal pa ni izjema niti hrana. Vsak Slovenec na leto povprečno zavrže 73 kg hrane, kar preračunano predstavlja 163 evrov (podatek za leto 2015). Ob tem pa si kar osem odstotkov vseh gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega obroka vsak drugi dan,« je spomnil.
 
Na svetu zavržemo kar tretjino vse pridelane prehrane, to je 1.3 milijarde ton, v Evropski uniji pa 88 milijonov ton letno. V Sloveniji največ zavržemo v osrednjeslovenski regiji, povprečno 91 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji. Kar 48 % zavržejo gospodinjstva, pri tem pa se količina zavržene hrane z leti povečuje; leta 2013 je znašala 64 kg, sedaj pa že 73 kg na prebivalca.
 
Predstavljen je bil tudi podatek, da pomeni en zavržen hamburger za uro in pol tuširanja zavržene vode. Dr. Šoltes je poudaril, da nas morajo vsi ti podatki strezniti, saj je nesorazmerje med zavrženo hrano in revščino alarmantno. Spomnil je, da je Evropski parlament sprejel resolucijo z ukrepi, s katerimi želijo količino zavržene hrane v EU do leta 2030 prepoloviti. Ta cilj vsebuje tudi paket zakonodaje o ravnanju z odpadki, ki so ga poslanci potrdili marca. Med ukrepi, ki jih predlaga poročilo, so davčne olajšave za donacije hrane in boljše informiranje potrošnikov o pomenu oznak, kot so 'porabiti do' in 'uporabiti najmanj do'. Dr. Šoltes je še opozoril, da je dober predlog, kako spremeniti način ravnanja z zavrženo hrano, tudi alternativna raba, denimo kot gradbeni material. Predstavil pa je tudi predlog za izvzem hrane za javne zavode iz javnega naročanja, saj je med pomembnimi cilji tega predloga tudi zmanjšanje količin zavržene hrane.
 
Urša Zgojznik pa je poudarila, da so s projektom Ne meč’mo hrane stran! želeli raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter predlagati ustrezne rešitve. Predstavila je empirično pridobljene podatke glede zavržene hrane v teh javnih zavodih ter opozorila, da je potrebno k reševanju problema pristopiti na začetku te verige, ne šele pri odpadni hrani.
Z leve: voditelja Ines Kočar in Rok Kužel ter dr. Šoltes.
Dr. Šoltes je spregovoril tudi o pobudi za izvzem hrane iz javnega naročanja.
Kar 48 % odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.
Z leve: Urša Zgojznik, Živa Gobbo, voditelja oddaje Koda, dr. Šoltes ter dr. Milanovič.