Sledi nam

Lokalno pridelana hrana sodi v vrtce, šole in bolnišnice - zato potrebujemo spremembo sistema javnih naročil

25.1.2018

V Novem mestu je 25. 1. 2018 potekal javni posvet in srečanje prehranskih delavcev, kjer so zbrani iskali odgovore na vprašanje, ali v slovenskih javnih ustanovah res uživamo kakovostno hrano. Gre za še eden dogodek v okviru pobude za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, ki sta jo v lanskem letu predstavila evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek. Tokratni dogodek, ki je potekal na Visoki šoli za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, je bil namenjen razpravi s tistimi, ki se dnevno srečujejo s hrano slovenskega in globalnega porekla v slovenskih šolah in vrtcih.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je uvodoma spregovoril o pobudi za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, ki sta jo z dr. Podgorškom predstavila v lanskem letu. »Pomembno je, da končno ugotovimo, da namen javnih naročil ni zgolj zasledovanje konkurenčnosti, temveč lahko država s tem dosega tudi druge cilje na zdravstvenem, okoljskem, demografskem in socialnem področju. Očitno se je sistem javnih naročil v vseh teh letih nekje zataknil, saj se danes ukvarjamo predvsem z birokracijo, pogosto pa rezultat ni pravo razmerje med ceno in kvaliteto. To je še posebej občutljivo, ko gre za prehrano najbolj ranljivih skupin v vrtcih, šolah in bolnišnicah, zato smo tudi podali to pobudo. Gre v prvi vrsti za razmislek, v katero smer želimo iti kot družba. Kaj so naše prioritete – je to zdravje, samooskrba, ali pa nam je za to malo mar?« je povedal.

Dr. Šoltes je poudaril, da pobuda do sedaj prejela izredno veliko podpore na terenu, tako s strani kmetov, zdravnikov, šol, vrtcev, nutricistov. »Želimo prepričati Evropsko komisijo, da dovoli to izvzetje vsaj pod pragovi, ko javnega naročila še ni treba objaviti v Uradnem listu EU. Hrana je specifičen segment, zato sem prepričan, da bi lahko bil ta model, ki bi močno skrajšal transportne poti, zmanjšal zavrženo hrano, olajšal načrtovanje pridelave hrane kmetom in izboljšal kvaliteto prehrane v javnih ustanovah, zgled vsem evropskim državam,« je izpostavil.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek je opozoril na pomen lokalno pridelane hrane in se vprašal: »Zakaj morajo otroci na podeželju jesti hrano iz drugega konca sveta, medtem ko sosed ne more prodati bika? Gre za narobe svet.« V nadaljevanju je opozoril: »Pogosto slišimo, da se slovenska solata prej pokvari, a ob tem pozabimo, da ta raste na njivah, kakšna druga iz tujine pa zraste v hladilniku.«

Organizatorka zdravstveno higienskega režima Karmen Vidovič iz Vrtca Ptuj je povedala, da v vrtcu nimajo zaposlenega nobenega pravnika. Postopek vodenja razpisov v okviru Zakona o javnih naročilih v celoti pade na ramena organizatorjev zdravstvenega higienskega režima, ki imajo že na drugih področjih velik obseg dela, je povedala. »Kljub našim prizadevanjem se še vedno soočamo z veliko negotovosti pri javnih naročilih in to močno obremenjuje zaposlene. Na drugi strani imamo ponudnika, ki je dobro organiziran in vešč takšnih stvari. Pogoste težave se vežejo tudi na oddaljenost ponudnikov od vrtca, ki so lahko oddaljeni tudi več kot 200 ali 300 km od naše kuhinje, pogosto pa je nezadovoljiva tudi kakovost dobavljenih živil. Žal je še vedno odločujoči dejavnik nizka cena,« je izpostavila.

Marinka Šipec iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli, ki jo obiskuje 155 otrok, je povedala, da imajo velike težave pri pridobitvi dobaviteljev, saj so premajhni in zanje nezanimivi. »Za sadje in zelenjavo sploh nismo uspeli dobiti dobavitelja, niti za dietično prehrano. Nekaj hrane si uspemo pridelati tudi sami, vsaka skupina ima namreč svojo gredico. A pravila so žal taka, da ta hrana ne sme iti v šolsko kuhinjo, otroci jo lahko pojedo zgolj v igralnici in zunaj na dvorišču,« je povedala. Dodala je še, da se sicer domača hrana prej pokvari kot tista od daleč, a ima ta številne dodatke, ki niso zdravi, zato so bolj naklonjeni prvi.

Lilijana Fujs Kojek iz Osnovne šole Beltinci je poudarila, da prihajajo iz okolja, kjer je na voljo veliko domače pridelane hrano. OŠ Beltinci je ena večjih šol v Pomurski regiji, obiskuje jo 622 učencev, je povedala. »Na šoli se trudimo v prehrano učencev vključiti čim več lokalno pridelane hrane. Najlažje jo vključimo preko izločitvenih sklopov, a za tem je v ozadju veliko truda posameznika. 20 % delež, ki je dovoljen za izključitev, je po naši oceni mnogo prenizko postavljen,« je opozorila.

Dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedal, da je oskrba z lokalno in kakovostno hrano strateški cilj Slovenije. Glede kakovosti dobavljenih živil je izpostavil, da tu še vedno veliko vlogo igra ekonomski interes dobavitelja, nekaj prostora za izboljšave pa je pri nadzoru in kontrolah. Opozoril je tudi na pomen spodbujanja zdravih živil, kar lahko dosežemo z ozaveščanjem in spodbujanjem zanimanja za zdravje, zelo pomembno pa je tudi, da se ob tem omogoči okolje, ki bo to spodbujalo.

Irena Simčič iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je izpostavila zgovorno statistiko, ki jo objavlja Svetovna zdravstvena organizacija, ta ugotavlja, da je eden izmed treh otrok prekomerno hranjen ali predebel. Slovenske šolske kuhinje dnevno pripravijo več kot 680.000 prehranskih obrokov, je povedala. Šole morajo upoštevati standarde o kakovosti obrokov in poreklu, skladnost s količinskimi normativi, pestrost jedilnika, kjer je kar nekaj težav. »Največjo težavo predstavlja, kako naj šole spodbudijo otroke k razvoju navad zdravega življenja in zdravega prehranjevanja. Med nujnimi ukrepi je izboljšanje znanja in kompetenc učiteljev, ki poučujejo prehranske vsebine.« Opozorila je tudi na to, da otroci vse bolj nosijo nezdrave prigrizke v šole od doma, kar bi morali preprečiti.

Nekdanji direktor podjetja Meso Kamnik mag. Marko Višnar je opozoril na relativnost deklaracij in poimenovanj živil, ki lahko marsikaj prekrijejo. »Pomembno je, da se poučite o možnih napakah, da več pozornosti namenite prevzemu hrane, vztrajate pri tistem, kar je bilo naročeno in se trudite razkriti spretne dobavitelje,« je povedal. Opozoril je tudi na to, da vse bolj všečen slogan postajajo ekološka živila, a je to precenjen segment, kjer je veliko pretvorb in prevar.

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev je spregovoril o vlogi sledljivosti v prehranski verigi, ki jo sami pri svojem delovanju postavljajo na najvišje mesto prioritet. Z dokazano sledljivostjo jamčijo kakovost in zdravje, je povedal. »Ko je prišlo do afere o mesu v lazanjah, smo doživeli najboljšo brezplačno reklamo. Takrat so mediji preverjali, ali res delamo pošteno in ali je krog sledljivosti zares tak, kot trdimo. Ugotovili so, da vse navedeno drži, kar je bila lepa reklama za nas,« je ponazoril.  

Ob zaključku konference so se zbrani strinjali, da je skrajni čas, da se še več lokalno pridelane hrane pripelje v vrtce, šole in bolnišnice. Za to pa potrebujemo korenito spremembo obstoječega sistema, so si bili enotni.

Dogodek je potekal na Visoki šoli za upravljanje podeželja GRM Novo mesto.
Osrednji gostje posveta.
Osrednje vprašanje posveta je bilo, ali v slovenskih javnih ustanovah res uživamo kakovostno hrano.
Dr. Jože Podgoršek.
Dr. Igor Šoltes.
Dr. Šoltes je spregovoril o pobudi za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja.
Karmen Vidovič iz Vrtca Ptuj.
Marinka Šipec iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli.
Lilijana Fujs Kojek iz Osnovne šole Beltinci:
Dr. Matej Gregorič iz NIJZ.
Mag. Marko Višnar.
Ivo Drev.