Sledi nam

Zdravo in lokalno pridelano je model za Evropo prihodnosti

15.06.2018

Na okrogli mizi »Zdravje in hrana na razpotju – kakšna bo naša prihodnost?, so se zbrali zdravniki, nutricionisti in predstavniki javnih zavodov ter opozorili na velik pomen lokalno pridelane hrane za naše zdravje. Gostitelja dogodka evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jože Podgoršek sta z dogodkom ponovno poudarila, da je lokalno pridelana hrana, ki se ponaša s kakovostjo, svežino in varnostjo za potrošnika, pot do našega zdravja in trajnostne prihodnosti.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je poudaril, da si že dlje časa prizadeva za cilj, kako pripeljati kakovostno hrano do vrtcev, šol, bolnišnic in domov za starejše, skrajšati poti lokalne hrane, zagotoviti lokalno oskrbo in tem izdelkom zagotoviti mesto, ki jim gre. »Ali smo dovolj drzni za odločitev, ki bi pomenila korak k bolj zdravi prihodnosti, da bi sistem javnih naročil uredili tako, da ne bi bil namenjen najnižji ceni, ampak bi na novo odprl prostor med potrošniki in lokalnimi proizvajalci hrane? Naslednji korak, ki nas čaka, je prepričati Evropsko komisijo, da prepozna, da je to tudi model prihodnosti za Evropo. Globalizacija ima lahko pozitivne učinke, pri hrani pa se je izkazalo, da je prej ovira kot prednost, zlasti za lokalne proizvajalce in potrošnike.«

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto dr. Jože Podgoršek je dejal, da javni prehranski obrati porabijo najmanj 200 mio evrov pa vse do 500 mio evrov: »To je pomemben del trga za slovensko kmetijsko in živilsko industrijo. Veriga preskrbe s hrano pa je zapletena, pogosto se kmetom vsiljujejo nepoštene prakse. Z obstoječim sistemom žal podpiramo tuja kmetijska gospodarstva, ki se načrtno lotevajo nizkocenovne pridelave hrane, ki je kakovostno izjemno vprašljiva. Nizkocenovna hiperprodukcija je na koncu dejansko slaba za potrošnika. V Sloveniji se trenutno srečujemo tudi s tem, da imamo klub zadostni domači pridelavi na trgovskih policah  krompir iz Egipta, papriko iz Srbije, kmetijska zadruga Krka pa paprike ne more prodati, kar je absurd,« je še poudaril.

Doc. dr. Evgen Benedik iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana je opozoril, da je bila prehrana že zgodovinsko trenutek, ko smo se ljudje družili in je imela vedno tudi socialno noto. Sedaj hrana vse bolj postaja nujno zlo, ki ji ljudje premalo posvečamo pozornosti, je izpostavil. Glede diet je poudaril, da se v prehranski stroki takšnim praksam izogibajo: »Vračamo se k hrani naših babic, ki so živele na podeželju in jedle doma pridelano prehrano. Praktično vsa ostala prehrana je problem, še zlasti pa procesirana živila, ki jih uvrščamo med hranilno revna živila.« Povedal je še, da zdravniki opažajo, da so starši pri navajanju otrok na zdravo prehrano premalo vztrajni in prehitro odnehajo z uvajanjem zelenjave, kar se pozna na prehrani otrok.

Vodja oddelka za nutricionistiko na Pediatrični kliniki dr. Nataša Fidler Mis je opozorila, da niso vse maščobe slabe, škodljive so predvsem nasičene maščobe in trans maščobe. Izpostavila je, da nam je v Sloveniji po več kot 20 letih opozarjanja vendarle uspelo, da imamo tudi pri nas zakonodajo, ki bo omejila trans maščobe v živilih na manj kot 2 % vseh skupnih maščob, s čimer smo prehiteli EU zakonodajo. »Deklice še pojedo dovolj sadja, pri zelenjavi pa je že večja težava. Otroci prinesejo prehranske navade od doma. Le 10 % jih ima dobre prehranjevalne navade, 50 % je takšnih, ki se jim da jedilnike prilagoditi, del otrok pa ima od doma zelo nezdrave prehranjevalne navade in zavračajo zdrave obroke, želijo več sladkorja, soli,« je še izpostavila.

Prim. Matija Cevc, dr. med. iz Interne klinike UKC Ljubljana je izpostavil, da velik problem predstavljajo t. i. izločilne diete: »V črevesju je okrog 100-tera celic bakterij in ko v tem sistemu pride do neravnovesja, to vodi v bolezni. Kemično obdelana hrana spremeni in okvari makrobioto, kar vodi v zdravstvene težave. Lokalno pridelano je sveže, ni obdelano s kemikalijami, da bi ostalo vsaj na videz dalj časa sveže.« Za takšno obdelavo se uporabljajo različne metode, pri čemer je prepričan, da je marsikatera intoleranca na hrano prav posledica spremenjene makrobiote. Ob koncu je poudaril še, da sta sadje in zelenjava iz pridelave v umetnih pogojih hranilno slabša: »Zelo pomembno je, da pridelek zraste na zemlji, ne na vodi,« je poudaril v sklepni misli.

Anja Pristavec, mag. iz Befita je dejala, da ima zelenjava velik volumen, majhno energijsko vrednost in veliko nasitnost, kar upoštevajo pri svetovanju svojim klientom: »Jedilniki morajo biti okusni, vključevati morajo dovolj sadja in zelenjave, ljudje pa morajo uživati hrano, ki jo poznajo in imajo radi. Z živili, ki so lokalna in domača, je to lažje, nujen je tudi načrt prehrane,« je bila jasna.

Direktor Doma starejših Ljubljana Šiška mag. Simon Strgar je povedal, da si v domu, kjer živi 230 stanovalcev, prizadevajo čim bolj približati zdravo in lokalno pridelano hrano, kar za njihovo kuhinjo predstavlja veliko breme. Izziv je tudi ta, da delajo s populacijo, ki že ima oblikovane prehrane navade, zato vsega ne morejo spreminjati in poskušajo najti pravo ravnotežje. Ob tem je povedal: »Nedvomno se pri okusu hrane zelo pozna, ali so živila lokalno pridelana, še zlasti ko gre za zelenjavo, pa tudi sadje. Ravno te sestavine se najbolj trudimo nabavljati po načelu kratkih verig. Lokalne sestavine so morebiti res dražje, a je tu manj zavržene hrane. Za nas so precej dražje smeti, kot pa hrana. Če bi lahko s hrano delali še bolj varčno, bi bil strošek za prehrano dosti nižji.«

Dr. Jože Podgoršek je poudaril, da v Sloveniji gotovo jemo varno hrano. Glede na različne kazalnike pa lahko trdimo, da jemo tudi bolj kakovostno hrano kot marsikje drugje, je izpostavil. Navedel je podatke vsebnosti antibiotikov na enoto prirasta v živinoreji, ki je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z ostalimi državami. Slovenski kmet v živinoreji porabi okoli 22 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, v Italiji je ta številka 300, v Avstriji pa malo čez 50 miligramov, je opozoril dr. Podgoršek. »Pogosto z veseljem povem, da je slovensko kmetijstvo in živilsko pridelovalni sektor ravno prav zaostal, da še vedno delamo kvalitetne izdelke.«

Dr. Igor Šoltes je v zaključku dejal, da upa, da bo že v tem letu uspel prepričat predstavnike Evropske komisije, da je hrana zelo pomembna, da ni le breme in strošek, temveč je pomemben vir za našo zdravo prihodnost. Opozoril je na problem mikroplastike: »Mikroplastika je kuga 21. stoletja. Prihodnost je zelo problematična, teža plastike v svetovnih oceanih lahko ob tem trendu v kratkem preseže skupno težo rib,« je opozoril. Problem je tudi nekakovostna plastika, ki je ni mogoče reciklirati in še načelo, da povzročitelj plača, ki v Sloveniji ni dovolj neuveljavljeno, je spomnil.

Pri lokalno pridelanem je prav tako pomembno, kako je pridelano, ali vsebuje fitofarmacevtska sredstva in hormonske motilce: »Če za najbolj ranljive skupine naročamo takšno hrano, nismo naredili nič. Prvi korak je lokalno pridelano pripeljati v šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše, drugi pa je definicija, kaj to pomeni in kdo bo izvajal nadzor.« Izpostavil še dejstvo, da ko govorimo o ceni za lokalno pridelano, moramo spremeniti celotno filozofijo: »Razumeti je treba celoten ciklus hrane, od semena do porabnika. Če je družba odgovorna, bo tudi na zakonodajnem področju sprejemala takšne predpise, ki bodo v pomoč zdravju in razvoju družbe, ne pa ga omejevala.«

Na dogodku so se zbrali zdravniki, nutricionisti in predstavniki javnih zavodov.
Po uvodnih prispevkih govorcev se je odvila živahna razprava z udeleženci.
Z leve: dr. Cevc, Anja Pristavec, mag. Strgar, dr. Podgoršek in dr. Šoltes.
Z leve: ga. Kesar, doc. dr. Benedik, dr. Fidler Mis, dr. Cevc.
Dr. Šoltes si že dlje časa prizadeva za cilj pripeljati kakovostno, lokalno pridelano hrano v javnoprehranske zavode.