Bruselj
Evropski parlament

Rue Wiertz 60  
B-1047 Bruselj
pisarna ASP 04F347
tel.: 32(0)2 28 45818
faks: 32(0)2 28 49818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Strasbourg
Evropski parlament

Avenue du Président Robert Schuman 1
CS 91024,
F-67070 Strasbourg Cedex
pisarna T05061
tel.: 33(0)3 88 1 75818
faks: 33(0)3 88 1 79818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Slovenija
Pisarna evropskega poslanca v Sloveniji

Dunajska 156
1000 Ljubljana
tel.: 386 (0)59 046 540
faks: 386 (0)59 046 541
pisarna(at)igorsoltes.eu

Sledi nam

Dr. Šoltes s PDZU Celje o medgeneracijskem sodelovanju in boju proti staromrzništvu

11.1.2018

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je bil 11. 1. 2019 v Celju gost pogovora, ki ga je priredil s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Celje. Moderatorka pogovora je bila Mimica Kidrič.

Uvodni nagovor je imel predsednik PZDU Celje Silvo Malgaj, ki je izpostavil, da so prostovoljke in prostovoljci motor društev, saj nosijo žarek upanja na dom ljudem, ki jih obiskujejo in ki pomoč še kako potrebujejo: »Še obstaja čut odgovornosti za zavedanje, kaj se dogaja v pokrajini, v regiji, na domovih. Vsi moramo čutiti soodgovornost do sočloveka, da bi lahko dosegli pozitivne spremembe v družbi.«

Predsednik ZDUS Janez Sušnik je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da se na tovrstnih pogovorih obravnavajo teme, ki so za starejše zelo pomembne, to so gmotni položaj, zdravstvo, sociala, bivalni standard in humanitarno področje: »Ves trud ZDUS, ki je bil vložen doslej, ni zaman. Prizadevamo si za spremembe zakonodaje na ključnih področjih, kot je dolgotrajna oskrba, kjer še vedno ni ustreznega zakona. Humanitarni del, ki mu v projektu Starejši za starejše svoj čas namenjajo prostovoljci, je nepogrešljiv in ima izjemno poslanstvo.Politika pa je za dolgoživo družbo včasih preveč gluha in le stalno opominjanje pripomore lahko k temu, da ji prisluhne.«

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je uvodoma dejal, da ga izjemno veseli odlična udeležba, ki je pomembna zaradi odziva in uvida realne slike s terena ter se zahvalil predsedniku PZDU Celje Silvu Malgaju za izvrstno organizacijo. Nadaljeval je kako dojema Slovenija razumevanje med generacijami, program Starejši za starejše je pustul izjemno pomembno sled v EP, saj poudarja in opominja, da smo ljudje in če ne bomo skrbeli en za drugega, družba začne razpadati. Pomemben del teh vrednot se kaže ravno v odnosu do starejših. Kot da nočemo priznati, da starost doleti vsakogar, da je nekaj oddaljenega, kar se ne more dogoditi. Do leta 2030 bo na svetu več tistih, ki so stari nad 60 let kot tistih, ki so stari pod 10 let. Slovenija je statistično svetovna velesila starejših, ob boku Nemčiji, Italiji, Portugalski, a tega poglavja nismo prepoznali kot pomembnega. Ne gre le za pokojnine, dolgoživo družbo, ampak se tiče materialne in psihološke plati. Tu govorimo tudi o osamljenosti, ki ob materialnem pomanjkanju prav tako povzroča hudo stisko.« Ko govorimo o starejših, moramo zato sliko gledati mnogo širše, kot je videti na prvi pogled. Lahko imamo obsežne programe, ki pa niso izvedljivi v praksi, je bil jasen ter spomnil na to, da je treba definirati predvsem prioritete. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da se o starejših ne sme razpravljati brez starejših. Spregovoril je tudi o staromrzništvu: »Človekova pravica je biti star in imeti dostojanstvo in spoštovanje. Diskriminacija je lahko tudi starostna, ta pa še posebej boli. Tozadevno govorimo tudi o nasilju in kršenju temeljnih človekovih pravicLeto 2019 je leto boja proti staromrzništvu, tu se v okviru EU pripravljajo posebne vsebine in akcije ozaveščanja. Starejši so zakladnica izkušenj, česar ne smemo zanemariti, ampak moramo te prednosti izkoristiti,« je bil jasen.

Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik se je zahvalila za pomoč vsem, ki so pomoči najbolj potrebni: »Prostovoljci vedo največ o tem, kaj se dogaja na terenu, poznajo realno sliko, ZDUS pa si prizadeva, da bi to znanje lahko prenesli na druge, tudi odločevalske nivoje. Pogovarjati pa se bomo morali tudi o nasilju, saj je le-tega žal med štirimi stenami vse več. Hvala za vse opravljeno delo in aktivnosti, dragi prostovoljci,« je zaključila.

Vodja programa Starejši za starejše Rožca Šonc se je iskreno zavalila vsem prostovoljkam za pomoč, ki je neprecenljiva, kar je prepoznal tudi Evropski parlament in programu podelil nagrado Državljan Evrope: »Cilj je ugotoviti, kakšen je položaj starejših, kakšne so njihove potrebe in želje, da bi bili lahko čim dlje v svojem okolju. Od skupnega števila 300.000 oseb, starejših od 69 let, je v program vključenih 64 % oseb, prostovoljci so opravili skoraj 900.000 obiskov in organizirali več kot 320.000 pomoči za 80.000 uporabnikov, kar pomeni, da je vsak drugi vključeni deležen ene od oblik pomoči. Opravljenih je bilo skoraj 9 milijonov prostovoljskih ur dela, kar je izjemna številka in pomeni v preračunu več kot 50 milijonov evrov. A program Starejši za starejše niso le številke, je tudi ocena socialnega položaja starejših v Sloveniji, je eden najbolj točnih pokazateljev, kakšno je dejansko življenje starejših v družbi. Podatki pokojnin iz leta 2018, kjer je 374.000 starostnih pokojnin, kažejo, da jih kar 218.000 živi pod pragom revščine. Iz krize smo že nekaj let, pa učinka na kakovost življenja upokojencev ni. Vse spremembe, ki naj bi bile namenjene izboljšanju položaja, so nedomišljene, in ne prinašajo kakovosti življenja starejšim. Od 218.000 ljudi je 130.000 žensk, ki še težje živijo, saj so imele nižje plače in nižje pokojnine. Kar 41 % jih je pod pragom revščine. Leta 2014 je bilo uporabnikov do denarno socialnih pomoči 6.000 starejših od 65 let, 2018 pa jih je že čez 9.000!«

Koordinatorka programa Starejši za starejše PZDU Celje Ivanka Tofant je dejala, da se velika večina starejših težko preživlja in mora iz meseca preživeti v resnih in silno težkih razmerah: »V 31 društvih PZDU Celje deluje 397 prostovoljcev na terenu in skrbi, da ljudje niso osamljeni in celo lačni. Skupaj so obiskali 8898 oseb in opravili 13.582 obiskov na domu ter rešili mnogo zelo težkih situacij. Na celjskem so prostovoljci opravili preko 20.000 ur na terenu. V Štorah je tudi banka hrane, ki pomaga preko prostovoljcev preživeti tistim, ki živijo v pomanjkanju, prav tako sodelujejo preko Rdečega križa in Karitasa. Vsak posameznik mora storiti, kar le lahko, da se takšne stvari ne bi dogajale,« je opozorila.

Direktorica ZD CELJE Alenka Obrul je spregovorila o dolgotrajni oskrbi na domu in poudarila pomen izobraževanja za pomoč na domu, da bi starejši ostali čim dlje doma, v okolju, kjer se počutijo najbolj varne.

Direktorica CSD CELJE Olga Bezenšek Lalić je opozorila na več let trajajoč problem, da je premalo delavcev na terenu. Pomagajo si z javnimi deli, a odvisno od razumevanja lokalne skupnosti dobijo lahko še laične delavce za pomoč. Želijo si pomagati v sodelovanju s patronažno službo, a učinkoviti so le tedaj, ko dobijo signale iz terena, saj nimajo pooblastil, da bi prišli v družinsko okolje brez da bi bili obveščeni. Nudijo svetovanje in podporo ljudem v stiski in opozorila, da je vsak državljan dolžan prijaviti nasilje, za katerega ve. Zakon o dolgotrajni oskrbi žel še vedno ni sprejet, vsebinsko pa je povsem spregledal neformalne obiskovalce.

Direktorica SOCIO – Zavoda za medgeneracijsko druženje starejših Suzi Kvas je spregovorila o sožitju in medgeneracijskem druženju s starejšimi ter izpostavila, da so pri njih vsi programi brezplačni. Odprli so tudi točko Sobivamo, a Slovenija je specifična in se ljudje težko odločajo za sobivanje z neznanimi ljudmi, tu pa so še bojazni družin zaradi usode nepremičnega premoženja. Dobivajo vse več klicev, da so ljudje osamljeni in to vrzel bodo skušali zapolniti v prihodnjem obdobju s tem, da bodo nudili družabništvo, pomoč pri hišnih opravilih, druženje in podobno. Ugotavljajo tudi, da je vse več nasilja doma, ki pa večidel ostaja neprijavljeno, dodatna težava je Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki onemogoča, da bi prišli do ljudi, ki resnično potrebujejo pomoč. Vsak dan razdelijo hrano 157 družinam in seznam se še daljša, kar je res zaskrbljujoče, saj nihče ne bi smel biti lačen, je zaključila.

V drugem delu je stekel pogovor z udeleženci, ki so izpostavili številna relevantna vprašanja, med drugim identificiranje resničnih potreb uporabnikov na terenu, nujnost sodelovanja med različnimi deležniki, ki stremijo k istemu cilju  - pomoči starejšim za daljše samostojno bivanje na domu, težave pri financiranje pomoči in nagradah za prostovoljce in omejitvah, ki jih pri delu s tistimi, ki potrebujejo pomoč, postavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov.

Skoraj 100 udeležencev na pogovoru z dr. Šoltesom.
Predsednik PZDU Celje Silvo Malgaj.
Dr. Šoltes je spregovoril tudi o pasteh sovražnega govora.
Predsednik ZDUS Janez Sušnik.
Nagovor Rožce Šonc.
Ivanka Tofant, PZDU Celje.
Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik.
Direktorica ZD Celje Alenka Obrul.
Dr. Šoltes je predstavil tudi pobudo za izvzetje hrane za vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše iz sistema javnega naročanja.
Direktorica zavoda Socio Suzi Kvas.
Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić.