Bruselj
Evropski parlament

Rue Wiertz 60  
B-1047 Bruselj
pisarna ASP 04F347
tel.: 32(0)2 28 45818
faks: 32(0)2 28 49818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Strasbourg
Evropski parlament

Avenue du Président Robert Schuman 1
CS 91024,
F-67070 Strasbourg Cedex
pisarna T05061
tel.: 33(0)3 88 1 75818
faks: 33(0)3 88 1 79818
igor.soltes(at)europarl.europa.eu

Slovenija
Pisarna evropskega poslanca v Sloveniji

Dunajska 156
1000 Ljubljana
tel.: 386 (0)59 046 540
faks: 386 (0)59 046 541
pisarna(at)igorsoltes.eu

Sledi nam

Tudi v Bruslju o pobudi za več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih: sprememba zakonodaje je cilj, a že zdaj lahko države naredijo bistveno več

8.11.2018

V Bruslju se je danes zaključila konferenca z naslovom “Od vil do vilic: lokalno pridelana hrana je pot do zdrave prihodnosti”, ki jo je v Evropskem parlamentu gostil evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Zeleni/ESZ). Dr. Šoltes je slovenski javnosti že pred časom predstavil pobudo za več zdrave, lokalno pridelane hrane v naših šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah, s katero želi, kot pravi sam, prispevati k ohranjanju in izboljšanju krvne slike našega prebivalstva, k uveljavitvi kratkih prehrambnih verig v praksi, zmanjšanju zavržene hrane, razvoju domačega kmetijstva in ohranjanju podeželja. Z današnjo konferenco je pobudo predstavil še mednarodni javnosti.

Opozoril je na dejstvo, da ravno naše najobčutljivejše skupine, kot so otroci, bolniki in starostniki, v javnih zavodih hranimo z nezdravo hrano slabe kakovosti, pripeljano od daleč, obremenjeno z nezdravimi kemičnimi snovmi. To je posledica trenutnega sistema javnih naročil, ki v ospredje postavlja še vedno predvsem nizko ceno, ki je poglavitno merilo. Zato dr. Igor Šoltes predlaga izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, s čimer bi kratke prehranske verige končno uveljavili tudi v praksi in tako omogočili vrtcem, šolam, bolnišnicam, domovom za starejše nabavo zdrave in kakovostne hrane. Pri tem je povedal: »Pred dvajsetimi leti, ko smo v Sloveniji vzpostavljali sistem javnega naročanja, so bila javna naročila narejena kot način za zasledovanje ne le ciljev konkurenčnosti in najnižje cene, temveč tudi drugih ciljev, od okoljskih, demografskih, socialnih, do zdravstvenih. Po dveh desetletjih vidimo, da smo sedaj pristali predvsem na kriteriju najnižje cene. Pozabljamo na to, da javna naročila niso cilj sam po sebi, ampak sredstvo, s katerim lahko dosegamo druge cilje, pomembne za našo družbo. In vprašajmo se, ali je ekonomski interes pri tako pomembnem vprašanju, kot sta prehrana in zdravje, zares edino, kar šteje. Ko nekateri govorijo o tem, da bi s tem diskriminirali trgovske verige, me skrbi, zakaj govorimo o diskriminaciji do trgovcev, ne pa o diskriminaciji do zdrave hrane, ki jo dopuščamo ravno pri najbolj ranljivih skupinah. In ne pozabimo, če ne damo prednosti našemu zdravju, bo zdravje tisto, ki nam bo kot družbi slej ko prej izstavilo svoj račun za ceno, ki ne bo nizka.«

Opozoril je tudi na to, da smo kljub določenemu napredku v zadnjih letih še vedno daleč od želenih ciljev. »Spodbudno je, da Slovenija že izkorišča izjemo, ki jo omogoča zakonodaja, da se lahko pod določenimi pogoji določene sklope blaga in storitev do 20 % izključi iz javnega naročanja, vendar pa je to žal pogosto mogoče le teoretično, saj v praksi obstajajo številna administrativna in birokratska bremena, ki javnim zavodom nalagajo številne ovire, namesto da bi bilo obratno. Ravno zato si prizadevam za spremembo evropske zakonodaje ter odpravo ovir tako na nacionalni kot evropski ravni, da zdravo ter lokalno pridelano hrano vrnemo v naše vrtce, šole in bolnišnice. Dokler ta cilj spremembe zakonodaje še ne bo uresničen, pa je jasno, da lahko že danes pod vrednostnimi pragovi EU države članice, tudi Slovenija, naredijo mnogo več. Evropska komisija je danes na konferenci potrdila, da že zdaj obstaja določena fleksibilnost, a je na državah članicah, da te priložnosti tudi izkoristijo. To je priložnost za Slovenijo. Prizadevam pa si tudi za to, da ravno Slovenija postane modelna država, kjer bi lahko takšen krožni sistem nabave hrane v javnih zavodih kot prvi preizkusili v praksi in ga nato po temeljiti analizi in oceni rezultatov preslikali na evropsko raven, ,« je izpostavil dr. Šoltes.

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Jože Podgoršek je na konferenci spregovoril o stanju slovenskega kmetijstva, kjer je kar nekaj specifik v primerjavi s preostalo Evropo. Izpostavil je veliko razdrobljenost in majhnost slovenskih kmetij, ki so precej pod EU povprečjem. Slovenski kmetje se že pregovorno ne radi povezujejo, kar predstavlja težavo, je opozoril. A Slovenija je ravno tako specifična, da je lahko pobudnik, da pripeljemo lokalno pridelano hrano do javnih ustanov, je izpostavil.

Spregovoril je tudi o trenutnem stanju javnega naročanja prehrane v javnih ustanovah. Nabava hrane trenutno poteka prek izločitvenih sklopov, ki skupaj ne smejo presegati 20 % naročila, vrednost posameznega sklopa pa mora biti nižja od 80.000 evrov, je povedal. »V nekaterih primerih smo v Sloveniji že dosegli to mejo in nekateri javni zavodi si želijo še več. Trenutno je cena prepogosto edino merilo izbora, a najcenejša hrana pogosto ni najbolj kvalitetna. Zato se skupaj z dr. Šoltesom zavzemava za spremembo, ki je mogoče revolucionarna, a dolgoročno mora biti naš cilj. Druga možnost je, da povečamo prag za naročanje hrane na nivo do EU portala. Trenutno, ko še imamo takšno ureditev, pa je lahko alternativa, da vsaj v Sloveniji omogočimo točkovanje na podlagi lokalne pridelave, kot na primer na podlagi nacionalne sheme kakovosti ‘Izbrana kakovost’,«je poudaril dr. Podgoršek.

Arūnas Vinčiūnas, vodja kabineta Evropskega komisarja za zdravje in zdravo prehrano Vytenia Andriukaitisa je izpostavil aktivnosti EU, ki se usmerjajo v zdravo in bolj trajnostno prehrano. Hrana v EU je najvišje kakovosti na svetu in ima veliko hranljivih snovi. Kriza izpred dvajsetih let, ko je prišlo do bolezni norih krav, je vodila do tega, da imamo danes v EU sistem, ki je zgrajen tako, da preprečuje krize in vzpostavlja zelo varno prehransko verigo vse od vil do vilic. Evropska komisija podpira cilje pobude, saj že zdaj veliko aktivnosti usmerja na področja, ki jih pobuda naslavlja. Izpostavil je še zlasti prizadevanja za zmanjšanje zavržene hrane in označevanje živil.

Marzena Rogalska z generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja je spregovorila o strateški nabavi hrane ter o tem, kako najti pravo ravnovesje za zagotavljanje kakovosti in trajnosti. Trenutni sistem temelji na novem zakonodajnem okviru za javna naročila, ki velja od leta 2014. Po njeni oceni je sedanji sistem dober, prožen, trajnosten, omogoča strateško uporabo sistema javnega naročanja, socialno vključevanje, konkurenčnost in razvoj gospodarstva. Ponuja številne možnosti in priložnosti, je pa v rokah držav članic, tudi Slovenije, da te tudi izkoristijo. Izpostavila je, da direktive EU ne določajo kriterija najnižje cene, temveč se osredotočajo tudi na druge vidike, kot je kriterij kakovosti oziroma tudi razmerje med najboljšo ceno in kakovostjo. Javna naročila so ključni instrument za oblikovalce javnih politik, žal pa Komisija ugotavlja, da je na ravni držav članic še vedno premalo poznavanja o vseh možnostih in priložnostih, pomanjkljiva pa je tudi usposobljenost zaposlenih na lokalni ravni.

Evropski poslanec iz Hrvaške Ivan Jakovčić  (ALDE) je spregovoril o tem, zakaj v evropskem kmetijstvu potrebujemo koncept, ki temelji na organskem in domačem. Sam se zavzema za to, da oznako ekološko pridelane hrane povežemo še z oznako porekla. Oznake so pomembne, ker so jamstvo za naše potrošnike in z njimi lahko dosežemo veliko, je povedal. V EU že imamo številne primere dobrih praks, ki pa jim moramo povezati. Izrekel je podporo prizadevanjem dr. Šoltesa za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, saj gre za vprašanja naše prihodnosti.

Na konferenci je bilo predstavljenih tudi več primerov dobrih praks. Izredni profesor dr. Andrej Lisec s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je predstavil primer Sevniškega krožnika, ki izhaja iz kulturne dediščine Posavske regije. Gre za projekt, ki ga izvajajo skupaj s študenti in s katerim želijo izbrati značilno sevniško jed, pripravljeno iz sevniških sezonskih lokalnih sestavin, ki bi bila v različnih oblikah na voljo pri različnih sevniških ponudnikih. Ko bi si na primer gost zaželel poskusiti kaj značilno sevniškega, bi mu lahko to ponudili kot Sevniški krožnik, ki bi bil v različnih letnih časih različen. Gre za kreativni projekt, ki povezuje vse glavne lokalne ponudnike in s katerim želimo dokazati, da je lahko tudi kulinarična dediščina gonilo trajnostnega razvoja in turizma na lokalni ravni, je zaključil.

Martin Rojnik in Vladimir Mićković iz inštituta SURF sta spregovorila o prizadevanjih Inštituta Surf, ki se ukvarja z oblikovanjem odgovorne prehrambne kulture. Svoje aktivnosti usmerjajo v zmanjšanje izpustov CO2 na globalni ravni ter izboljšanje stanja narave in zdravja ljudi. »Z  urbanizacijo in industrializacijo smo pozabili, kaj je naravna pridelava hrane in kaj so prvinski okusi. Danes je naša hrana daleč od naravne. Hrana je zdravilo in bi jo morali na ta način tudi obravnavati,« sta opozorila. Predstavila sta tudi delovanje restavracije Kucha iz Ljubljane, ki vsa ta načela uresničuje v praksi.

Vir fotografij: © Evropski parlament
S konferenco je dr. Šoltes pobudo predstavil še mednarodni javnosti.
Prvi panel govorcev.
Dr. Igor Šoltes.
Konferenca je bila nadaljevanje prizadevanj, ki jih je dr. Šoltes pred tem predstavil že slovenski javnosti.